“Vidimo luč, ki se prekriva in meša s sencami; občutimo veselje, ki se poraja iz obžalovanja, sedanjost med preteklostjo in prihodnostjo. Med vsemi nasprotji je občutje gibanja, ki obnavlja jasnost vsake izkušnje.”                                                                 (Irmgard Bartenieff, pionirka plesno-gibalne psihoterapije )

KAJ JE PLESNO–GIBALNA PSIHOTERAPIJA in KAKO POTEKA ?

Plesno-gibalna terapija oziroma psihoterapija (v uporabi sta oba pojma) sodi v skupino ustvarjalnih umetnostnoterapevtskih pristopov, kamor sodijo tudi likovna, glasbena in dramska terapija, v ZDA tudi terapija s pomočjo poezije, vedno bolj se uveljavlja tudi integrativna umetnostna terapija.  Hkrati pa je plesno-gibalna psihoterapija tudi hitro razvijajoča se sodobna psihoterapevtska usmeritev. V Sloveniji je plesno-gibalna psihoterapija eden izmed s strani Slovenske krovne zveze za psihoterapijo priznanih psihoterapevtskih pristopov. Plesno-gibalni psihoterapevti smo zavezani standardom Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) ter tudi standardom Evropske zveze za plesno-gibalno terapijo  (EADMT) in Evropske zveze za psihoterapijo (EAP).

V procesu plesno-gibalne psihoterapije lahko v varnem zavetju psihoterapevtskega odnosa raziskujemo sami sebe in odnose z nam najbližjimi osebami. V plesno-gibalni psihoterapiji poteka to raziskovanje ne le skozi pogovor, pač pa tudi s pomočjo gibanja, ob vključevanju drugih umetnostnih medijev (kot npr. glasba, likovnost, drama,…). Umetnost in ustvarjalnost imata  pomembno vlogo, saj pomembno pripomoreta k aktualizaciji možnosti za zdravljenje in razvoj vsakega posameznika. 

Vse umetnostne terapije v veliki meri poudarjajo multisenzornost –  pomen in vlogo različnih čutov. Plesno-gibalna terapija pa se v še večji meri kot ostali umetnostnoterapevtski pristopi navezuje na telo in gibanje. Gibanje je v plesno-gibalni psihoterapiji razumljeno predvsem kot prvinski in najbolj »naraven » način komuniciranja, kot tako je zelo  primerno za raziskovanje in izražanje čustev ter  vseh nezavednih vsebin. Vsako gibanje je potencialno komunikacijsko in v tem leži posebna moč plesno-gibalne psihoterapije.

V procesu plesno-gibalne psihoterapije je v ospredju nebesedna komunikacija, ki naslavlja  najgloblje plasti posameznikovega doživljanja in identitete. Proces komunikacije poteka v plesno-gibalni psihoterapiji  kot uglaševanje, zrcaljenje, posnemanje,  izmenjava in izmenjava z dodajanjem. Skozi naraščajočo dinamiko interakcij/e se razvije nebesedni dialog, iz njega vznikajo teme. V procesu plesno-gibalne psihoterapije nebesedno komunikacijo povezujemo s simboli in besednim izražanjem, skozi gibanje odkrivamo različne pomene in smisel.

Podobno kot ostale umetnostne terapije se tudi plesno-gibalna psihoterapija razvija na temeljih razvojno psiholoških in odnosnih (objektno-relacijskih) teorij, kar povezuje s teorijami o gibanju in teorijami ustvarjalnosti. Utemeljena je v zakladnici spoznanj različnih znanosti, hkrati pa razvija tudi svoje specifične plesno-gibalno psihoterapevtske poteze. Učinkovitost plesno-gibalne psihoterapije je vedno bolj pogosto preverjana in potrjena tudi z različnimi raziskavami. Temeljne teoretične predpostavke plesno-gibalne psihoterapije, ki so bile v začetkih in zgodnjem obdobju razvoja plesno-gibalne psihoterapije predstavljene bolj kot “intuitivne predpostavke” pionirk in pionirjev plesno-gibalne psihoterapije, so danes utemeljene kot sodobna  znanstvena spoznanja in so plod sodelovanja  različnih znanstvenih področij. Poudariti velja  predvsem spoznanja “medosebne nevrobiologije”, v povezavi s spoznanji o razvoju zgodnje navezanosti in spoznanji afektivne in kognitivne nevroznanosti. To vključuje spoznanja in teorije o zrcalnih nevronih, telesnem spominu, teorije o razvoju igre in nenazadnje transdisciplinarni pristop pri povezovanju vseh znanosti  od fizike, anatomije, biologije, kemije do humanističnih ved. Pomembna so tudi  spoznanja različnih znanstvenih področij o interakciji, komunikaciji in intersubjektivnosti, saj biti človek pomeni biti v odnosu. V zvezi s tem so poudarjene posameznikova odgovornost, motivacija in ustvarjalnost, s tem pa tudi moč in zmožnost za spremembe. 

Posameznik, ki prijaha na terapijo, prinaša v terapevtski prostor in srečanja vsebine oziroma teme kot tudi načine in dinamiko gibanja: on oziroma ona sam/a gibanju in izražanju tudi pripisuje pomene. Za razliko od besedne psihoterapije proces plesno-gibalne psihoterapije v večji meri in bolj intenzivno vključuje različne čutne izkušnje: zaznavanje dotika, toplote, vonja; bližine in oddaljenosti, zaznavanje in občutenje položaja udov/telesa v prostoru, sluh, vid. V procesu plesno-gibalne psihoterapije pozornost usmerjamo tudi na najmanjše in najbolj temeljne gibalne procese: na dihanje in kontrolo dihanja, ritem, drže telesa, položaje in kretnje, mišične napetosti. Gibanje delov telesa in celega telesa je prav tako pomembno kot očesni stik in pozornost. Ni “pravilnega” in “nepravilnega” gibanja.   Gibanje je lahko povsem enostavno, preprosta kretnja iz vsakdanjega življenja; lahko pa gre za za bolj raziskujoče gibanje, le to se lahko razvija v različnih ravneh z različnimi poudarki in raznoliko dinamiko. Gibanje je lahko bolj ali manj  počasno ali zadržano; poteka lahko na mestu, morda predvsem kot raziskovanje osebnega prostora ali kot razvoj medosebnega prostora, prav tako kot gibanje v in po širšem prostoru. Gibanje je lahko bolj ali manj tekoče ali nihajoče, lahko je  dinamično, hitro, sunkovito; lahko je bolj ali manj težko, morda poudarjeno ali prepuščajoče; lahko pa je tudi lahkotno, dvigajoče, rastoče.  Iz vidika kvalitete gibanja v odnosu do prostora  je gibanje lahko bolj ali manj usmerjeno ali neusmerjeno, v prostoru riše ali pušča različne sledi (ravne linije, vijuge ipd..), prav tako oblikuje in ustvarja različne oblike.

Delo poteka  tudi s vključevanjem različnih plesno-gibalno psihoterapevtskih pripomočkov in materialov (blago različnih kvalitet, senzorne vrečke, rute, šali, palice, žoge in tudi drugi materiali – naravni materiali, slike in fotografije, mali ritmični in drugi inštrumenti…), ob vključevanju glasbenih, likovnih, dramskih in drugih umetnostnih prvin (npr. poezije). Gibanje vedno odraža pomene, ki se  navezuje na vsebine in asociacije, ki jih v terapevtski prostor in srečanje prinaša ali znotraj tega odkriva klient. V procesu vznikajo gibalne metafore in simboli, nosilci pomena, ki jih posameznik skozi nebesedno in besedno raziskovanje vedno znova oblikuje v smiselno pripoved. Vse to podpira celostno integracijo posameznika, odkrivanje smisla in razvoj smiselne življenjske orientacije.

Na označeni povezavi lahko preberete več o tem KAKO  PLESNO-GIBALNA PSIHOTERAPIJA POTEKA. Plesno-gibalno psihoterapijo v Inštitutu IZIS  izvajam Alenka Lin Vrbančič Simonič,univ. dipl. ped.in  fil, specialistka pomoči z umetnostjo, registrirana plesno–gibalna psihoterapevtka (ZPGTS/EADMT) in logoterapevtka. Več o meni in o tem kaj me vodi pri mojem psihoterapevtskem delu, lahko preberete na barvno označenih povezavah. Več o meni izveste na povezavi  PSIHOTERAPEVTKA Alenka Lin Vrbančič Simonič  .Na povezavi   Kaj me vodi pri psihoterapevtskem delu pa lahko preberete več o tem, kaj je moj “psihoterapevtski credo” oziroma kako doživljam svoj poklic in poslanstvo. Za več informacij pokličite  –  030 799 444  ali mi pišite – alenka.lin.simonic@izis.si  .

Poudariti velja, da je za ustrezen potek procesa pomoči ter za zaščito koristi posameznic_kov, ki prihajajo po podporo in pomoč  ključno, da je psihoterapevt_ka ustrezno usposobljen_a. To velja tako v primerih, ko se dejavnosti izvajajo na preventivni in podporni ravni, še toliko bolj pa za bolj intenzivno in poglobljeno raven terapije oziroma psihoterapije. Poudariti velja tudi, da beseda “terapija”, uporabljana samostojno kot tudi v različnih besednih zvezah, pomeni “zdravljenje”. Na podlagi izražene potrebe in želja pred  vključitvijo v proces pomoči, podore oziroma psihoterapije opravimo uvodni razgovor, na podlagi tega in uvodne ocene v soglasju s klientko_om opredelimo tudi raven nudenja pomoči, podpore oziroma terapije. Za ustrezen potek procesa psihoterapije je na različnih ravneh ključno tudi timsko sodelovanje.  Povezovanje v multidisicplinarnih timih (torej sodelovanje s psihologi, kliničnimi psihologi, spec. psihiatri in drugimi strokovnjaki),  je za uspeh procesa pomoči in terapije lahko tudi odločilnega pomena, zato si za to, kadar je to potrebno in mogoče, tudi prizadevam. Ob vključitvi v proces pomoči in psihoterapije se zato tekom uvodnega razgovora kot tudi kasneje v procesu, ko in kadar se to izkaže za potrebno glede na prepoznane potrebe in v povezavi s cilji,  pogovorimo tudi o možnostih sodelovanja z drugimi strokovnjaki. Za realizacijo tega je seveda vedno potrebno soglasje klienta_ke. 

Plesno-gibalna psihoterapija je v Sloveniji eden izmed s strani Slovenske krovne zveze priznanih psihoterapevtskih pristopov. Plesno-gibalni psihoterapevti se  v Sloveniji združujemo v Združenju plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije, ki je članica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.  Več  o tem, tudi o standardih izobraževanja ter drugih pogojih povezanih z izvajanjem plesno-gibalne psihoterapije oziroma psihoterapije nasploh najdete na spodnjih povezavah.

ZPGTS – Združenje plesno-gibalnih terapevtov Slovenije

SKZP – Slovenska krovna zveza za psihoterapijo

EADMT – European Association Dance Movement Therapy

EAP – European Association for Psychotherapy