Last Updated: 23 oktobra, 2023 by Alenka Lin Simonič

SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE, JE SKRB ZA CELO OSEBO.

SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE – »PRIMUM NON NOCERE« in »CURA PERSONALIS«

Skrb, ki podpira in krepi zdravje ter tudi zdravi, je skrb za celo osebo. Udejanja se lahko le v skupnosti in skupnostno. Z upoštevanjem temeljnega načela “ne škoditi in nekaj dati”.

Oktober je mesec duševnega zdravja. Duševno zdravje je pravica vsakega posameznika. Ljudje smo kompleksna in celovita bitja, zato je prav, da je takšna tudi skrb za duševno zdravje.

Socialna interakcija in komunikacija sta za duševno zdravje ključnega pomena. Celovita in učinkovita podpora razvoju duševnega zdravja posameznikov in skupnosti je torej lahko le skupnostna, kar v prvi vrsti pomeni, da se ne dogaja predvsem v ambulantah in bolnišnicah, pač pa najprej in predvsem tam, kjer ljudje živijo in delujejo. Celovita podpora duševnemu zdravju ne vključuje le zdravljenja, pač se v kontekstu skupnostne skrbi udejanja na kontinuumu vsakodnevnega življenja, promocije duševnega zdravja, preventive, svetovanja, rehabilitacije in terapije.

“Primum non nocere” (lat.) Znanost, stroka in strokovnjaki_nje moramo v prvi vrsti ostati in delovati v službi človeka. Kot strokovnjaki na področju duševnega zdravja moramo pri delu z ljudmi v prvi vrsti znati poslušati, spoštovati in slediti vodilu “Ne škoditi« (lat . »Primum non nocere«, kar pomeni »Najprej, ne škodi«).

“Proficies in nihilo, dum veneris absque dativo” (lat.) »V ničemer ne boš uspel, če prideš brez darila«. Prav tako pomembno kot “ne škoditi”, je torej tudi to, da naše delo na področju duševnega zdravja koristi človeku in ljudem; da je torej učinkovito. K zavezi »ne škoditi« dodajamo torej tudi prizadevanje in zavezo »nekaj dati« .

“Cura personalis” – skrb, ki podpira in krepi zdravje ter tudi zdravi je skrb za celo osebo.

Redno posodabljanje ter razvoj strokovnih in izobraževalnih standardov je kontinuiran proces razvoja vsake znanstveno utemeljene stroke, ki se dogaja v tesni povezanosti z etičnimi vprašanji ter kot odgovor na potrebe posameznikov in skupnosti. Visoko strokovna in znanstveno podprta raven delovanja strokovnjakov na področju duševnega zdravja je za udejanjanje principa ” ne škoditi in nekaj dati” ključna. Predvsem je slednje pomembno za preverjanje učinkov našega delovanja, kar seveda ni mogoče brez ustrezne refleksije, ki vodi k večjemu samospoznanju ter hkrati distanci do samih sebe. To je varovalo pred tem, da bi podlegli takšni ali drugačni ideologiji. Ideologija namreč nikoli ne služi človeku in človeštu. Služi obvladovanju, kontroli, uveljavljanju principa moči. Le ta se pomembno razlikuje od principa spoštovanja in skrbi (lat.«cura«) , ki je torej »skrb, ki zdravi«; le ta pa je vedno tudi »cura personalis« (lat.) – torej skrb za celo osebo.

Skrb za duševno zdravje je in mora (p)ostati torej »cura personalis« – »skrb za celo osebo«. To pa ni mogoče, če je edino, kar nas vodi na področju duševnega zdravja, le znanost. Celostnost namreč pomeni integracijo, povezovanje različnih strok, pristopov, nenazadnje – ljudi, skupnosti. To seveda vključuje tudi povezovanje znanosti in umetnosti, tudi medicine in umetnosti.

Ustvarjalnost in umetnost sta za duševno zdravje izrednega pomena.

O pomenu ustvarjalnosti in umetnosti za duševno zdravje govori tudi serija raziskav in predstavitev, posredovana javnosti s strani Svetovne zdravstvene organizacije / World Health Organization.

Sporočilo, ki ga najdete na spletni strani WHO, pod naslovom “Ground Breaking research series on health benefits of arts”, poudarja pomen in vlogo umetnosti za razvoj in krepitev duševnega zdravja v skupnosti, na kontinuumu od vsakodnevnih praks in delovanja do promocije duševnega zdravja. Ob pomenu umetnosti za zdravje (“arts for health” ali tudi “arts in health”) velja izpostaviti tudi pomen strokovnega delovanja in raziskav na področju umetnostnih terapij. V veliki meri tudi pomemben prispevek integrativne in multimodalne plesno-gibalne psihoterapije k duševnemu zdravju na kontinuumu od vsakodnevnega življenja preko preventive do rehabilitacije in zdravljenja.

IZIS preventivni, podporni in terapevtski programi za različne ciljne skupine. Temu , da je skrb za duševno zdravje predvsem in najprej SKRB ZA CELEGA ČLOVEKA – ZA CELO OSEBO, ki se vedno ravna po načelu “NE ŠKODITI IN IN NEKAJ DATI” so namenjeni tudi “naši” ŠTIRJE ČASI” : Preventivni, podporni in terapevtski programi za različne ciljne skupine

https://izis.si/domov/stirje-casi/

Vabljene_i.

Alenka Lin Vrbančič Simonič

univ. dipl. pedagoginja in filozofinja,

specialistka za pomoč z umetnostjo – smer gibno-plesna terapija,

logoterapevtka in registrirana plesno-gibalna psihoterapevtka (ZPGPS/EADMT)

Ways of seeing praktik

Category: Uncategorized